Bila je pozna nočna ura

in bili smo trije

ki se jim ni mudilo domov

strmel sem vate

v vso prelepo

ko si v poletni oblekici govorila o zvezdah

jutrišnjemu dnevu in vetriču

ki nam je hladil kožo

in Luna je razmišljala poleg tvoje desne noge

ko sem pogledal v temo

videl obrise starega prijatelja

slišal skrivnostnega vrana kako brezskrbno spi

ti poljubil dlan

in pomislil

kako zares čudna so pota Gospodova.

igor žuravlev