Enaka sem
enako se ujemam
s pišem vetra
v kupu vrtinca
med pobiranjem smokev
enako z užitkom tlesknem v nebo
mežiknem v trenutku,
ki mi daje
ne grize me nesmisel
še tega težko prebavljam
v vročini poletja
nad tridesetimi stopinjam
se topim kot vosek
od prižgane čajne svečke
proti nebu je povezava brez posrednikov
do tja je prostor
in iščem tiho
kot da je dan noč
in noč kot večne zvezde,
ki mi čarajo usodo
udihnem
še vedno sem nevesta luni
in priča nebu,
kako ustvarja vesolje
lepa melanholija večnosti ...
ampak tujke me zmeraj zmotijo, pač se mi zdi, da ima slovenski jezik dovolj široko besedišče, da je z njim mogoče vse misli izpeljati
lp
milan
Dober večer Milan
Je večnost melanholija ker je dolga in traja?
Glede tujk imaš pa prav, vendar včasih ugotovim, da nekatere tujke uporabljamo že tako dolgo, da smo jih na žalost že nekako udomačil. Seveda pa imamo bogati jezik in jih ni potrebno.
Lep pozdrav, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!