Jutro vstaja, se lenobno preteguje. Sonce odkriva svoje žarke, ogreva jih za dan. Nebo sramežljivo rdi v lica, morje hladi njegovo razgreto srce. Valovi so stopnice, ki vodijo do obale. Nad njimi galebi pojejo svoje pesmi, katere so jim matere položile v krila, da bi jih nežno pospremile do vetra.

Ribe preskakujejo valove; enega, dva, da ujamejo košček neba. Poldne stoji v svoji senci čisto nepremično, da ne bi spustilo preveč znoja, vse do večera, ko sončevo oko počasi zapira svoje veke in kliče žarke k večerji.

Zadiši po noči in razbohti se vonj po bujni tišini. Nebo oblečeno v zvezde s prelepimi vzorci lune leže v megličasto posteljo noči. Valovi poležejo po obali. Nežna ljubezen morja in neba odseva na spokojnem obzorju.

Brez besed, v soju svetlobe žarijo dotiki mehkih dlani.

salke