Tresk!
Glas tisočih koscev belega žada.
Red spremenjen v kaos.
V deviških kapljah se bleščijo
pozabljeni drobci časa.
Razleteni.
Tišina je preplavila prostor.
Majhno postavo motrijo
osupli pogledi obrazov.
A ko se oči odmaknejo,
ko drug nihče več ne gleda,
razbita praznina ostane.
In beli kosci ostrine režejo globlje vanjo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!