Razbita
Tresk!
Glas tisočih koscev belega žada.
Red spremenjen v kaos.
V deviških kapljah se bleščijo
pozabljeni drobci časa.
Razleteni.
Tišina je preplavila prostor.
Majhno postavo motrijo
osupli pogledi obrazov.
A ko se oči odmaknejo,
ko drug nihče več ne gleda,
razbita praznina ostane.
In beli kosci ostrine režejo globlje vanjo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
- 25. 06. 2017 ob 11:15
- Prebrano 577 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 75
