bolezen je mogoče bila skovana v nebesih
moč pa črpa iz podtalnic Hada
nekoč čist požiralnik z nadimkom izvira sedmih src
se je okužil s steklino ponorelega zajca
ki se skriva na odprti preriji
nekje med visoko travo
in puščavno oazo
lepe neznanke v oštarijah me ne
polnijo več z vibracijami ko se
preko miz spogledujem z njimi
parazit v moški mošnji črpa libido iz testosteronov
postajam praznina v mehkem žaklju
polnem draguljev in nedokončanih misli
lahko bi me kdo bil zamenjal za žival
ko praskam apnenec iz drobovja
ker se ne morem sprijazniti s tem
da sem kamen ki hkrati črpa
energijo sonca preko fotosinteze
izgubljen fantek tavam v labirintih
in ne vidim ostrih robov na katerih
si režem žile
življenje je enostavno pa si tega ne pustim začutit
ko pa bo konec razprave o samoti
še sam sebe ne bom več slišal
kaj šele poslušal.
Odlična z bogato metaforiko, občutek nesmisla mi je poznan in ob tem nekakšna praznina.
ko pa bo konec razprave o samoti
še sam sebe ne bom več slišal
kaj šele poslušal.
Ta del mi je najbolj blizu.
Lep pozdrav
tvoje smiselno " nesmiselne" nebuloze me vedno znova pritegnejo,
"Glej ga zlomka, le zakaj?"
se vprašam :)))
Ne vem. Zakaj? :D
salke, nesmisle obvladam. Cel moj življenje je en smiseln nesmisel. Tak je brez pomena, da že nekaj pomen.
Hvala, čeprav ne vem čemu čestitke. Samo pesem je, pa še to precej pofprečna. :P
Tower of song. Ta se mi je zapela zraven.
Všeč mi je tvoja pesem.
Lp
T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!