Brez črnih oblakov

se počasi prebujam

ura je prava

za moder pogled

v neskončno nebo

ni črnih oblakov

in ni senc

budilka v meni

mi je odprla oči

znova potujem

na tiho

in sama

kot včeraj

kot danes,

le da je to sedanjik

in ima še odprte poti

zlijem kavo v skodelico

da se naredi črna površina

v belem obroču z rožami

čakam da mi pokaže srce

ko spijem do dna

in se veselim kot otrok

in kljub temu da vem

se še vedno sprašujem

kdaj.

Lahko bi danes,

danes je tihi dan,

nihče ne kriči

in moja usta so tiho.

IŽ-lev