Nevihta
Kot bi si veter in ogenj roko podala,
tako je vso noč nevihta divjala.
Drevje je klestila, strehe lomila,
šele z jutrom se je pomirila.
S toče udarci je cvetje lomila,
grmovje mendrala, nič ni izpustila.
Zdani se. Od daleč, pomirjena, je opazila:
mrtvilo in hlad je za sabo pustila.
tako je vso noč nevihta divjala.
Drevje je klestila, strehe lomila,
šele z jutrom se je pomirila.
S toče udarci je cvetje lomila,
grmovje mendrala, nič ni izpustila.
Zdani se. Od daleč, pomirjena, je opazila:
mrtvilo in hlad je za sabo pustila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: alineja
- 30. 03. 2009 ob 06:05
- Prebrano 997 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 260
