Ta pesem posredno ali neposredno, hote ali nehote, vede ali nevede polemizira tudi z zadnjim prizmatom naše urednice Lidije.

Nasploh bi bil pogovor o Niču na tem mestu lahko zanimiv, saj se dotika pesniških vprašanj srčnega optimizma/pesimizma pa tako naprej, npr. melanholije, svetobolja, vse do pesniške depresivnosti in mučnosti oziroma na drugi strani konstruktivnosti svobodnega ali nesvobodnega verza, s tem pa o poslanstvu poezije in poetov ...

Gotovo je še kdo kdaj razmišljal o tem?