V morju ljubezni se utapljam,

globlje in globlje, vse globlje,

globine, temine, skrivnost.

Pritiski čezmejni, neznosni,

moja bit se oža,

vedno manj me je,

bliža se točka neobstoja.

Prelom, zapik,

nemi krik.

Stisnjena vase,

tam, do koder sonce ne seže več,

tam, kjer te nihče več ne najde

in te tudi nihče več ne išče.

Tam sem jaz

in tam si ti.

Dva utopljenca,

pijana od ljubezni.

Sama,

utopljena, in rešena hkrati.

Bolest in sladkost,

pritisk in slast.

Biti v polju ljubezni.

Zliti se s tokom.

Postati ljubezen.

Darika