Pesmi ne moreš napisati na silo,
ker bi s tem le porabil črnilo.

Pesem pride čisto sama,
tiho, nežno šepeče, kot mama.

Najprej neslišno, kot topel dih,
se k tebi prikrade navdih.

Tiho prede niti zlate,
za sončne haljice in lunine copate.

Srečno in tiho sam v sebi vzdihuje,
rimo za rimo ti narekuje.

Nato upihne svečo in odide,
neslišno, nikoli ne veš, kdaj spet pride.

In pesem je tu, čaka nate,
da te razveseli, saj je spisana - zate!

Ananas