Iz podzemlja ne diši
po marmornih kolačih.
Tam je le mraz.
Praznina.
Brezglasni hrup.
Bledi obrazi --
sence so že davno izgubili.
Ko vstopiš,
se zbudijo kondorji
in raztrgajo vse,
kar te prizemljuje.
Meje inferna
niso zapisane v kartah.
Redko kdo najde pot
do sem. In šele tu začne
zares živeti.
Kot bi bila ta pesem nadaljevanje prejšnje. Zato naj bosta kar tako skupaj - lahko se tudi motim, ampak vprašanja, ki si jih zastavljam v prejšnjem komentarju, so mi tu na nek način odgovorjena ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana, za obe podčrtanki!
Nisem ju načrtoval kot cikel, res pa je, da sta bili napisani sočasno (in v istem zaporedju, kot si ju prebrala) in pod vplivom istega razmišljanja -- od tod tudi ta podobnost.
Lepo bodi,
MP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!