Tako pač je.

Lasje so vse bolj sivi,

vse manj strasti,

vse manj lepote,

vse manj razlogov,

da živim..

Le kdaj pa kdaj me vzdrami

sveže sončno jutro.

Le kdaj pa kdaj                                                                                                        

kot ptiček mlad zatrepetam,

ki še želi leteti.

Vse bolj sem star, povešen hrast,

nevihte so mi polomile veje.

Tako je pač,

življenje krog,

vse bliže sem izvoru.

Nekoč, nekje

se spet

kot sveža, mlada

breskvica rodim.

Darika