S krili šine orel v noč,

nad temnim gozdom zalaja luna,

trop volkov razliva sivino

svojih kožuhov nad sestradan horizont.

Noč je

utrudila slehrno bitje,

morda se še zasliši kak osamljen zvok,

neznaten šum v daljavi,

nem krik,

ki bi končal to moro.

Otroška plahost na šahovnici spomina

žal izbere strah iz črnih polj.

Ob taki uri:

nespečnost,

zaradi teme -

jok!

Odrasla resnost na čelu sedanjosti,

zaskrbljenost gub.

Ob taki uri:

negotovost

v tebi

pred prihodnjim dnem.

A noben usodi ne uide,

celo ti ne

(nebo te sanja)

ti - kalvarijska ironija

v noči človeškosti boga,

ob taki uri,

kljub klečeči prošnji

ura ni prešla ...

Matej Krevs