Pobrala bom zlatost čez morje razsuto,
v dlan jo bom skrila, da vidna ne bo
z bogastvom, ki si ga bom prisvojila,
potresla v večeru bom modro nebo.
.
Pod razkošjem molčanja pretemne noči,
daleč nekje, biser samoten leži,
njega lepota le bežno zasije,
v zaprti školjki, že pogledu zbeži.
.
Osedlala ob luni bom samoroga,
odjezdila pod mesečino noči,
z Neptunom v globine morske spustila,
odkrila skrivnost, ki še v školjki leži.
.
Me silno je bisera nežnost prevzela
in hladnost odprla zaprte oči
iz strahu, da bi ga Gorgona vzela
sem skrila ga v žep, od pohlepnih dlani.
.
Ujela bom v malho vse črne oblake,
še soncu ukradla bom žarek rumen,
v žepu bo svetil na dragi mi biser,
kot upanje v jutru, kot dar pridobljen.
sem si vzela čas za to pesem... štela zloge, če je vse prav, pa še vedno nisem prepričana... ;)
Pošto nisam vešt za slovenački jezik, ne dovoljno za poeziju. Molim arabel, ako može da ovu pesmu prevede na srpskohrvatski.... hvala puno.
Lep pozdrav za arabel
Jao, jao Mikailo! :)
Kad bi bila ja vešta pisati na srbskohrvatskom, bi to radila sa velikim zadovoljstvom. Poezija u tvome jeziku mi zvuči puno nežnije i mekše.
Na žalost nisam...
Lep pozdrav za tebe.
Arabela, ne gre toliko za enotno št. zlogov kot za metriko, ki ti marsikje "pobegne".
Predlagam premik pesmi v delavnico,
Lp, lidija
Hvala za predlog, Lidija, vendar je ne dam. Se bom kar sama z njo igrala. ;)
Lp
prav, arabela. Vzpodbudno ;)
Baš si se lepo izrazila u odgovoru. Odlično.
Sada me je sramota što ja toliko ne poznajem tvoj jezik.
Ali se opet dobro razumemo.
Puno te pozdravljam.
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!