Vodoodpornost.
V tatuju krvi
skrita kapljica
zapisa.
Ne vzemi
ničesar s seboj.
Kako visoko je nebo,
ko dihaš
skozi vodo?
Po grlu pesmi
zloguješ
tišino.
Obračaš besede,
da oživijo.
Ko poljubiš
pogled
oblakov,
dno svoje solze,
višino svojih sanj.
Ko si dihanje,
jutrišnji
ali že včerajšnji
neoštevilčen
utrinek zvezde.
lepa,
tole pa mi je padlo v srce:
Ko poljubiš
pogled
oblakov,
dno svoje solze,
višino svojih sanj.
Večkrat jo preberem, si tele stihe uberem ... Krasno, Majda! :-)
Lp, Sašo
Le daj, Sašo....hvala za rožni verz...
lep pozdrav,
Majda
Zajeti zrak in zdržati pod vodo, želeti si, da bi dodihal do tiste izpolnjene želje (v pesem) - in če že ugasneš, naj se zasveti ... tako se je meni prebrala ta pesem, čestitke,
Ana
Branka ...hvala, vesela :)
Ana, dihati v pesmi, da ugasneš, kjer si bila prižgana ( na toliko načinov)...HVALA za čudovit komentar.
PS Škoda, da sem 19.6. nepopravljivo :) zasedena...naj vse teče tenkočutno, kot po GI maslu ;)
Lep pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!