Prebujava se
kot sva nekoč brala
da se prebujajo srečni ljudje
v očeh ne nosiva več hrapavih poti
ne sprašujeva kam se je skrilo sonce
ker dandanes se tudi sivina drugače vidi
in nasmehneva se
saj nama je jasno da sva videti kot otroka
ki sta predolgo čakala da ju nekdo usliši
skomigneva
sedeva med trave
preštejeva kovance
in tudi jutri bo za kruh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!