V slečenem ognju

tečejo kaplje znoja

slana videnja telesa

zbegane sledi mesa

trgajo pejsaž kože

v krvaveče zevanje

odrta smer podhoda

pregloda nemir celic

kristalno čistih misli

prepev kosti v zemljo

se sliši skozi nebesa

kot utrip sveže zeli

pripete na skrajnost

odvzetih možnosti

z zamahom stopalk

greš na odriv planeta

po obodu grizljaš sij

sonce utripne v zakrku

senca leze v mrežnico

kisik odpelje zrak niti

brez telesa gleda roke

kako strežejo prostoru

jemljejo namenu čast

med medlim časom

Dare Gozdnikar