I.

Obveščamo svojce, da smo vzleteli.

Srečali smo se v rdečih nosovih

in odšli,

ne bo nas več nazaj.

Kdaj se boste vrnili?

Vtikamo kole v usta

in se obračamo, da zaskeli,

nato jih izderemo.

Edino, kar smo si izborili,

je boj za absolutno,

je nasmeh,

je duhovna hrana.

Nikoli nismo ciljali višje,

kot so doneli zvonovi.

II.

Krvave jablane so nas vzele.

Zakurile so ogenj in poniknile,

mi z njimi, one z nami.

Kdaj se boste vrnili?

V sipinah primanjkuje vsega,

kar se pretaka v nas,

v mislih, potokih, obljubah,

v črno-belih stripih

naše preteklosti.

Nikoli nismo bili dovolj,

vedno premalo.

III.

Videti, a ne predvideti,

raziti se na periferiji

in se razliti,

kdo ve kam.

Kdaj se boste vrnili?

Vsako zrno večnosti je ušlo

topli luči dneva

in nikoli se ni razvedelo,

od kod nebuloze,

ki jih širijo ptice.

Ihteti v praznini gotskih katedral

nikoli ni bilo odveč.

Še vsakič smo se ujeli v odmev,

še vsakič smo se rešili iz njega.

Ste se že vrnili?

Luka Benedičič - Mladi Pesnik