Torek je
in sprehajava pritličnega psa
ki nama je že zdavnaj prirasel k srcu
hodimo mimo vrana
ki še vedno ne izda svojih misli
čaplje
ki ima v načrtu obrok
ulovim ti dlan in vprašam
zakaj skrivaš vprašanja v očeh
še dodam da ne potrebuješ hiteti s koraki
nasmehneš se
kot se znaš samo ti
v to sem prepričan
in ponoviš že izrečeno
naj ne skrbim če kdaj odtavaš
ker včasih želiš biti sama v množici
nato se vrneš med naju.
to "med naju" na koncu zame potrebuje še kakšno vrstico, da ne izzveni v nekem nedorečenem tonu, ko ne vem, ali je to zgodba o sreči ali ne
Helou Milan in kar se mene tiče je zgodba o sreči in tudi boljša polovica prikimava :)
Bodi fajn.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!