Vrana, lačna ptica,
za pod zob
se vedno kaj najde,
čeprav ni vedno potica,
včasih se v kremplje
ujame prstan ves zlat,
a včasih le šara,
ki je za na odpad.
Vran ve, kje jo sreča,
saj dobro ve,
kje se najde polna vreča,
tako skupaj brskata
po raznoraznih smeteh,
takrat nista v zraku,
bolj sta pri tleh,
dokler ne napolni ulova se meh.
Na koncu dneva si izkupiček
razdelita,
da oba enako sta lačna,
enako sta sita.
V slogi več se naredi,
je bolje tako,
kot da samo en se redi.
HHmmm,
Saaj veš, delavnica! :)
;)
((Sem zoprna, a ne, ampak to moram biti, ne moremo se samo hvalit med sabo, ne? to ni poanta našega portala!)
Lp, L
Nisi zoprna, zakaj bi bila, to je tvoje poslanstvo in vestno ter odgovorno ga opravljaš. Se strinjam, da hvala zaradi hvale ni poanta.
Lp, Salke
Je to dovoljenje, da pesem obdelamo v delavnici, salke?
:)
Je, ko sem jo dal v delavnico, sem pozabil še napisati.
Oj, Salke,
Občudujem tvoj navdih, vedno najdeš izvirno in bogato vsebino.
Ob tem mi vedno bolj prihaja na misel, zakaj ne bi pisal otroških zgodbic … nekoliko bolj modernih pravljic. Mislim, da bi bil pri tem uspešen.
Lp, Lea
Hvala Lea, sem že razmišljal o tem. Nekaj malega sem že. Bom, hvala za spodbude Lea.
Lp, Salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!