Iz Knjige premen
Brezdanje. Sprejemajoče.
Iti moraš skozi vodo.
Posušen topol požene cvetove.
Opoldne na tržnici.
V junijski pripeki pretrgane črte sonca.
Skrita med pisanimi vzorčki
Zhang Jing, Tiha,
ena izmed 231,914,
kaže na obleko.
»Pogledala? Plobala? Ni lepa, kot sonce?«
Solze v potokih, vzdihujoča in tožeča.
Brezno se ne napolni čez rob,
ampak le do njega.
Zvečer, v zanikrni sobici,
Zhang Jing, Tiha,
pokrita z utrujenim dnem,
sanja malo sonce, svojo malo deklico.
Divja gos se počasi približuje drevesu.
"Kdaj se vrneš, mama?"
jo sprašuje Da-Xia, Dolgo poletje.
Nežno, veter.
Podložiti belo ločje.
Leteči ptič
prinese sporočilo.
Stopinje tečejo križem kražem,
oklepajoče se.
Bel konj pride kakor na perutih.
Živa meja se razpre.*
(* poševni tisk iz Knjige premen )
Pesem življenja,
dotakne se z močno bolečino <3
Hvala, triglav in Sara shiney za čustven komentar. Ravno tale hip je v sobo ( kar se mi še ni zgodilo) priletela kresnička,...kako lepo naključje..?...simbolna podoba upanja...
Lep večer,
Majda
Pesem, ki morda tematsko nadaljuje tvojo Mojo ruto - postajaš glas tistih, ki jih sicer ne bi nikoli slišali, občutno in lepo povezano z referenčnim delom (všeč mi je, da si citate označila in pripisala k pesmi),
čestitke,
Ana
Hvala, draga Ana.
....kakorkoli že....drugo ime za Knjigo premen je tudi Knjiga sprememb...
Zaradi tega jo največkrat odpiram...in ji verjamem...vsaj to lahko in smem...
Objemček,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 04. 06. 2017 ob 09:07
- Prebrano 890 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 315.96