Videl sem svoje življenje kot na seizmogramu - bilo je podobno hoji pijanca, nemočno kot list, ki ga veter premetava iz enega jarka v drugega, od ene strasti spet k drugi, samo da bi ublažil bolečino, da bi lažje prenašal udarce usode ... Toda, poskušal sem peti, celo v najtežjih trenutkih sem pel, no, vsaj dokler me niso utišali; nataknili so mi nagobčnik in mi rekli: »Raje nam žvižgaj!« In od takrat dalje žvižgam kot slavček.
Mi je všeč ta potres ... mogoče bi pričakovala nek bolj zanimiv konec ... (morda pa vsaj spusti jim v zadnjem stavku).
Lp, Ana
Evo, zbrisal jim drugače je pa to fragment iz leta 2006 in ga ne bom nič spreminjal.
Popolna socializacija, ki potrese celega človeka - čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!