Slika, ki zna biti zelo resnična. Neznosni ropot motornih koles (vseh vrst) po senožetih , vaških poteh in gozdnih stezah bi morali prepovedati.

Lp A

Sprehod, ki te je vznemiril, Lea, hkrati pa ti ponudil temo, ki si jo, tako kot vedno, mojstrsko predstavila tudi vsem, ki te radi beremo.

Lp, koni

Andrejka, hvala za komentar! Slika je resnična, kot so resnični vsi moji haikuji (no, vsa poezija v japonski formi).
Haibun je starejšega datuma, ne star, nekje tri tedne je od takrat, ko sem ga doživela in na grobo zapisala. Sinoči se mi je zdel ravno pravi čas, da ga objavim.
Žal, sem hitela in pomotoma objavila prvo varianto. Saj ni velikih razlik, le nekaj pridevnikov sem izločila in nekoliko bolje postavila ločila (vsaj upam).
Ja, naravo bi morali bolj varovati in se zavedati, da imamo samo en dom, ki mora ostati tudi našim vnukom in pravnukom.

Lp, Lea

Koni, hvala tudi tebi za lepe besede! V resnici me je tisti trenutek prestrašil, saj sem bila med občudovanjem narave grobo postavljena v resničnost. Pozneje pa nisem vedela ali naj se jezim ali smejim. Ko sem prišla domov sem si vse na grobo zapisala, sinoči pa se mi je zazdelo, da moram haibun objaviti.

Lp, Lea

Všeč mi je, kako prozni del poetično opisuje pokrajino in se nepričakovano zaključi z vdorom hrupa, katerega vzrok se razjasni šele v haikuju. Tako narejen haibun se mi zdi organsko popoln (en del brez drugega ne bi deloval na tak način), čestitke,

Ana

Hvala Ana, vesela sem tvojega komentarja in črtic prav tako.

Lp, Lea