Bralca in uredništvo bi lepo prosil, da ob tej pesmi pusti svojo sled/splošen vtis o tem slogu pisanja ...

 meni je namreč zelo ljub (in zadnje čase edini, skozi katerega se uspem izraziti), se pa zavedam, da marsikomu ni.  :)

Ne vem, če bi to imenovala poseben slog (oseben že) - združevanje besed v nenavadnih (pomenskih) okoliščinah lahko prinese veliko asociativno variabilnost pri razumevanju besedila, saj to je najbrž tvoj cilj?

En popravek:

Obšla sva opanke, (ž. spol)

ali pa so oni obšli naju: (ali pa so one obšle naju)

Lp, Ana

Najlepša hvala!

MP

Meni se poraja naslednja misel; Pesem je notranji pesnikov monolog, ki v zmedi misli, informacij, asociacij itd. sproža vrsto impulzov, ki niso nujo povezani. V tem smislu se mora bralec znajti na isti valovni dolžini z ustvarjalcem, da ujame sporočilo. Proces je zahteven, bralec rabi tako rekoč empatijo, zato je branje te vrste besedila vsaj zame težje opravilo.

Sicer pa po želji, mladi pesnik, bodi inovativen in vse dobro.

Lep dan

A

Meni je všeč. Odgovor na svoje vprašanje, pa boš verjetno našel kar v sebi, ko boš napisal sto in več pesmi napisanih v tem slogu. Tudi bralci rabijo (rabimo) še več pesmi, da bi lahko povedali več ... Torej še piši in objavi ... 

Lp, Jošt Š.

Hvala, Andrejka, za tvoj komentar.

Tudi sam razberem, da gre za takšen proces ... mi je pa zanimivo, kako mi je komaj naenkrat mnogo lažje pisati na ta način kot kakor koli drugače. In tudi razsežnost, globina takšnega pisanja me očara ...

Bomo videli :)

vse dobro, MP

Jošt Š. ... všeč mi je, kar si napisal. Hvala! In bom pisal (in objavljal) še naprej ... Z veseljem.  :)

lepo bodi,  MP