Le še jaz in ti
sva drug pred drugim obstala.
Gola kot takrat,
ko sva se prvič spoznala.
Bila sva oblak,
ki padel je z vesolja,
razkropila se počasi
kot šumenje drevesa.
Nebo in Zemlja
vsak sva postala.
Gledaš me preko visokogorja,
ko te jaz raziskujem stoletja.
Zgradila sva vmes
zvezdnih meglic ogledala.
Nebo in Zemlja,
kot dva stara znanca.
Je najina skupna pot v nebesa?
Kot, ko sva včasih menila?
ko sva drug drugemu v srcu prebivala.
Le še jaz in ti
sva ostala.
Po vekih in ulicah
razdirajočega grmenja.
Ne želim se vrniti v hišo
in ne želim več iskati toplino.
Moja postelja je vsepovsod
koder se razvija narava.
Nebo in Zemlja.
To je moj dom.
Svet,
ko se bova spet spoznala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: raketa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!