Obsojen na smrt ...
Obsojen na smrt si prepevam:
»O, prsi moje Brunhilde ...«
in zadnjico njeno opevam,
okroglo kot sonce, ki vzide
in steče po tirnicah zlatih;
o, kje si luč dnevna, v to strašno
temnico posij mi, čakati
na smrt - je na smrt dolgočasno!
Glej, rabelj zarana po mene
prišel bo z vrvjo ves vesel,
tema bo poslej in nobene
okrogle ne bom več zapel!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 31. 05. 2017 ob 23:42
- Prebrano 727 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 42.61
- Število ocen: 2
