Obsojen na smrt ...

Obsojen na smrt si prepevam:

»O, prsi moje Brunhilde ...«

in zadnjico njeno opevam,

okroglo kot sonce, ki vzide

 

in steče po tirnicah zlatih;

o, kje si luč dnevna, v to strašno

temnico posij mi, čakati

na smrt - je na smrt dolgočasno!

 

Glej, rabelj zarana po mene

prišel bo z vrvjo ves vesel,

tema bo poslej in nobene

okrogle ne bom več zapel!

Matej Krevs

Komentiranje je zaprto!

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 31. 05. 2017 ob 23:42
  • Prebrano 345 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 42.61
  • Število ocen: 2

Zastavica