V svežem brstenju pomladnega cvetja,

kjer rosa se jutranja s soncem poljublja,

rojeva ljubezen se tega poletja,

žari z vso silo ognjenega zublja –

žari in nasmeh se na usta zariše,

spomin na poljub tam na daljni obali –

spomin, ki iz misli se več ne izbriše,

trenutki, ki z nama so vselej ostali.

Čeprav si predaleč in nedosegljiva,

si zame čarobna, dišeča in lepa,

prelestna in nežna, neskončno mamljiva –

nikar ne odreši me tega oklepa!

V tvojem objemu se čas mi izgublja

kot prašen popotnik si išče zavetja

v nevihti, ki novega sonca obljublja

v svežem brstenju pomladnega cvetja.

Maglorfin