Sedim na brvi,

noge mi bingljajo,

dol med prsti opazujem

ribe, ki s tolmuni se igrajo.

O, kako si lepa ti,

kraljica Alpskega navdiha,

cele dneve bi te gledal,

dokler me v spanec ne zaniha.

Sedim na brvi

in te gledam,

tvojega se veličanstva

spet zavedam.

O, kako si krasna ti,

kraljica te doline,

ljubezen moja si,

nikoli ta ne mine.

Sedim na brvi

in veliko te priteče mimo,

DNK je tvoj v moji krvi,

bogatiš mi vsako rimo.

O, kako si čudovita,

ti, kraljica vseh korit,

vate vsa je moja rima skrita,

v tvojo bistrost um mi je umit.

Sedim na brvi,

sonce naju greje,

le srce je prepojeno v krvi,

tvoja je skupina in to šteje.

O, kako neprecenljiva si,

ga zate ni denarja,

tvoja vrednost ni merljiva

in le redkim se podarja.

Sedim na brvi,

noge mi bingljajo,

tvoje veličine žuborenja,

osvojile so me in me imajo.

by Mikla

Mikla