Zadnjič, ko sem bil že tik pred tem, da me pobere od nenapisanega, sem iz obupa pomočil jezik v svoj stari črnilnik, naredil požirek in zamižal. Toda namesto smrti me je doletela nenavadna slabost; bila je kri, to je bilo kar sem izpil! Vprašal sem se kaj naj to pomeni: je ta kri moja ali od nekoga drugega? Je sploh človeškega izvora in kako to, da se je znašla ravno v mojem črnilniku? Tedaj pa sem se spomnil zgodbe iz otroštva, zgodbe o egiptovskih nadlogah in sicer o prvi, ko se je voda (čr)Nila spremenila v kri ...

Matej Krevs