Slišim te tudi ko te ni

in vidim

tako drugače je

ko iz tvojih dlani ne padajo več drobtinice

zato se hvaležno obrnem proti nebu

spodobi se

in zgoraj je tudi sonce

na tvojih vejah prijatelj bogat ščebet

moderni kosci so odšli

odvečne trave ležijo

odnekod prilaja glas kosmatinca

na čaplji čaplja

nasmehnem se

zakašljam in se v mislih brcnem v rit

ker je novoletna zaobljuba zopet prejela klofuto

ugasnem mini dimnik in si zlažem novi datum

se popraskam po kolenu

vržem pogled v denarnico

v mislih zajočem

nato skomignem

in si rečem

eh.

igor žuravlev