Rože ob rožah okoli so pikčasto rdeče.

V soncu razlite poljane cveteče

z mojim otrokom capljajo

počasi domov.

-- Med srenjo makov

bilke med prsti igrajo

na violino pogrešane sreče,

vlečejo me kot brezdomca po tleh-- iz ječe.

Bridka spoznanja predam pišu vetra čez polje,

ki jih zdrobilo je v prah svetobolje.

Vse se razblini v milini

preprostih poljan.

-- Kjer več je res manj,

stvarstvo sprosti se v čistini.

Mrzle oči na preprogi napasem

gledam jo tiho in vem, da sedaj – doma sem

Peter Rangus