Tebi, ki si resnična
le na koncu jezika.
Tebi, ki odpiraš
večna vrata, skozi katera uhajaš.
Tebi, ki nočeš biti
sama v tem srcu.
Tebi, ki bi se te rad dotaknil,
ti rekel vse tisto,
česar ti nisem o pomladi,
poletju, jeseni,
tebi, ki zima,
ki gledaš z zenicami pesmi.
V mladi senci bolečine,
ki si,
v miru,
ki nisi –
povsod,
kakor te je ljubiti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sonofearth
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!