Brhko je cvetje,
ki pomlad ga rodi,
toplo zavetje,
nikjer ga ni.
Sem se zaljubila,
čeprav se ne smem,
čas nazaj bi vrnila,
kako – pa ne vem.
Kaj vse sem sanjála,
kaj vse si želim,
kam bi potovala,
a ne z njim,
bi biserov nabrala,
šla na orient,
pa nekako nisem znala,
življenje moje je decent.
Pa želim si leteti,
se bojim.
Želim te objeti,
pa ne znam.
Želim si verjeti,
pa upanja ni,
bojim se umreti,
prekrižati dlani..