Sonet št. 31

Sobansko zlato v Galeriji Borghese

zasenči Berninijev Dafnin beg v lovor,

kot tvoje prelepe obrazne poteze

prekaša sproščen in humoren pogovor.

 

Canovini Veneri v svili odeje,

na piedestalih antičnega epa,

srce moje v tvoji levici se smeje.

Ti bi tudi slepemu zdela se lepa.

 

Vpije neslišno mladostna belina,

odriva nazaj ga z nemočno klofuto.

Božanska privlačnost je njena brodnina.

 

Jo ujel je, odnesel v podzemno reduto.

Si mar ti nedolžna brhka Proserpina

in jaz nenasitni mrakobnik sem Pluto?

Peter Rangus

Peter Rangus

Poslano:
15. 05. 2017 ob 12:09

Je prav mojemu srcu ali mojem srcu?

Zastavica

branka

Poslano:
15. 05. 2017 ob 12:25

mislim da je mojem

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
15. 05. 2017 ob 12:42

Se mi je zdelo... :) sem pa upal :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 05. 2017 ob 16:28

Dober sonet, p.s. svojo ljubezen primerja z nesmrtnimi umetniškimi deli

Kako odprta so pota poezije ;)

Lp, L

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
16. 05. 2017 ob 16:30

Kdor še ni bil v Galeriji Borghese, pa gre v Rim, toplo priporočam. Hvala Lidija.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 15. 05. 2017 ob 12:09
  • Prebrano 462 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 103.3
  • Število ocen: 3

Zastavica