je pihnil doktor skozi nos,
z jeklom segel v kužno kri:
v glavi pel je črn kos,
gnile prhke so kosti.
buta, buta.
je romarju usahnil glas,
in senca legla čez oči,
ko videl je gorečo vas,
v krč skrivenčene dlani.
buta, buta.
je na vrancu gola smrt
jezdila od vrat do vrat.
v pomije ril je plešast krt,
v skednju dremal konjski tat.
buta buta.
Fajn je prebrat tudi kakšno tvojo pesem v rimani formi, Dani. Tale me je prestavila v srednji vek, čeprav kužnost neustavljive brezupnosti kosi tudi danes ...
Lp, lidija
lidija, me veseli, da ti je všeč.
lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!