Ogrinjalo črnih kodrov
židka smola potnim od želje
priprtih vek zavaja
z obljubo v glasu obnori

dvigne veje sajastih trepalnic
rešetke jo spuste
iz zenic brez robov
na moč toreadorja

iz ramen mu raste
končni objem
zavetje

z vročičnih cest

v areni se usipa cvetje
na junaka
na trpko lepkost konca

po krvi diši

zunaj zidov
ob norosti zapuščenega odteka

njena
nepotešena

strjena

pesem

z ostrega rezila se drobi v prah

Venera zajame  ga prgišče
napolni z njim

nove kosti

*

pesem = carmen, latinsko

pi - irena p.