Vampirkin prizmat

 

Zdaj Čas tišči me, več ne znam postati,
in tja bežim, kjer mir me čaka.

Odmev iz teme groba

hoče vstati;

strašljiva sem podoba.
Pogled je blazen, lice spaka,

z menoj se srh svinčen želi igrati.

Poniknila v odsev sem polne lune,
do dna me je sifon potegnil,

ko mrtvim vranam zora

krha kljune,

ponikne krik, jek, mora ...
Je v mrak pradavni up pobegnil,
hreščeče tulijo podzemske strune.

Ždim v jami sama, gluha in prosojna.
Pogled mi več do vas ne sega ...
strmim v okamenela

vrata dvojna.

Pretežka, večna, bela,
zla pesem v prsi besno sega.
Kdaj vir moči ne boš več, kri opojna!

 

Lidija Brezavšček - kočijaž

triglav

Poslano:
11. 05. 2017 ob 23:24
Spremenjeno:
11. 05. 2017 ob 23:27

dobro -pa tudi srhljivo se mi zdi!

ampak če dobro premislim:

vampirka je sedaj prisotna tako rekoč po celem svetu

Zastavica

koni

Poslano:
12. 05. 2017 ob 09:46

Lidija,

s tem trojnim prizmatom in vsebino, vpeto v popolno formo, si me prepričala, da si lahko vzor vsem, ki nam je ta pesniška oblika blizu.

Čestitke in lp

koni

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 05. 2017 ob 10:56

Tole  z vampirko je ena moja stara tema ... 

V bistvu moji prizmati te dni nastajajo tako, da za osnovo vzamem verze is svojih davnih sonetov. 

Hvala za opaženo, triglav, koni :)

Zastavica

branka

Poslano:
15. 05. 2017 ob 08:13

Razmišljam tako kot koni.

Vzornica!

lpb

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 05. 2017 ob 09:37

Lidija, čestitke k trojenmu prizmatu - in kot sem že tudi sama opazila, delujejo tvoje teme v tej obliki še bolj udarno in mračnjaško,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 11. 05. 2017 ob 22:14
  • Prebrano 469 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 424.96
  • Število ocen: 18

Zastavica