besede so ti obrnili na bok
zdaj praviš
da lahko ladja
nasede na zrno
ki čepi
globoko pod gladino
furije in dvomi
se nažirajo
s kostmi tvojega telesa
včeraj sem videla kalina
ni vedel za luno
ki prihaja jutri
le veter ga je gnal
in misel
na drobna semena
njegov napev
pa je močil
nasade upanja
in videl sem človeka
ki je zapel uspavanko
rjovečemu levu
da je lahko
prisluhnil
ptici
Petja lepo,
zelo se dotakne, zadnja tretjina pa sploh
Petja, odlična, še vmes prazne vrstice, za premislek, lepo.
poskušam biti tisti človek :)
povsem me je prepričala
Lp
I.
Tudi mene je popolnoma prepričala, saj na simbolični ravni govori o moči, ki jo imamo vsi (- Vsaj delček te moči je strpnost).
Seveda pa je v tej pesmi moč najti ali pa vsaj zaslutiti tudi druge podtone, vsi pa so daleč nad ravnjo resignacije.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!