Pod gladino,
pod površino,
pod vidnim poljem,
pod zaprto veko sveta,
kjer ne seže,
ne ume razumeti,
globina svoj tolmun
akvamarin
modro modri
ima.

V
špilji
svetlost zvezd odseva,
zrak napolni prostor celi,
vrata so odprto sonce,
gladina sveti kakor koža.

Ribja jata
v struji jate pelje,
mimo, mimo,
sem ne spelje.
Tu zlata modrina neba,
svetloba sveti
drobna čajna lučka
na gladini kaže,
spev živega,
spev srca.

Igra tiho,
v zavetju mirnem,
tiho srce igra pesem,
lučka čajna tiho sveti.

Tihe so poti,
tiho se vrti,
na tiho brli.

hope

IŽ-lev