Spomladi se nežno prebujam,
kot popek na veji vzbrstim,
poleti razprem svoja krila,
z galebi nebo si delim,
jeseni, v bakreno odeta,
se tiho na zemljo spustim,
pozimi v spomin se zavlečem,
v klobčiču zvita zaspim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kosmulja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!