Ne išči sreče, bodi sreča,
bodi sebi iskra tleča,
bodi ljubezen, ki vodi v bolezen,
zaljubljenosti meč dvorezen.

Lahko te opija, lahko te ubija,
lahko je le bežna simpatija,
lahko te omami, lahko te nahrani,
lahko je roman ali le iluzija.

Zruši zidove, nasiti volkove,
ki lačnih jezikov na tebe prežijo,
naj te dušijo, da se potešijo,
z zavistjo nahranijo svoje strahove.

Sebi verjemi, svojo vzemi
roko v roko, dlan v dlan,
nikdar ne obupaj, vedno zaupaj,
da ti si sreče sam svoj plan.

Podari objem, a prizemljen,
namenjen za tiste prave ljudi,
ki hrepenijo, v tebi živijo,
puščajo svojih odtisov sledi.

Je tvoje življenje, tvoje čutenje,
le enosmerno popotovanje,
če ga objameš, če si ga vzameš,
lahko so sanje in stopiš vanje.

Martina P