Ona njemu
daleč od puščav enako pustih zrn
prasketaš mehurčke
polne nekrščenih misli
iz njih zaniham
kot Foucaultovo nihalo
v rozete z odpoljubljenimi kriki
na gugalnici stvarjenja
nad navideznim
počakaš na razsutje
blagoslovljenega prahu
v utelešeno mandalo
lepo prepletanje nje in njega
in barvitih mandal
Triglav, hvala, ona in on sta mandala :)
lp
I
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 05. 2017 ob 08:26
- Prebrano 779 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 274.18