Polna so vprašanj ta naša srca,
in na koncu so živa le tista, katera se dotikajo naše ljubezni.

Kaj pa tuja? So taka mar vsa ostala? Neskončna so skrivnosti.
Moj je le trenutek nevednosti, ki pa mi sedaj rojeva žalost.

Sprašujem se, kakšno vprašanje zahteva odgovor, da pogrešam samega sebe, čeprav čutim, da pogrešam njo.
Kako neskončno moram biti v sedanjosti, da pozabim na duhove preteklosti in prihodnosti, ki se nikoli ne bodo spraševali živih vprašanj?

Ali pa je ta sedanjost le še eno vprašanje, ki nima odgovora. Morda se pojavi v trenutku, ko to spoznam in ko bi to rad delil še z nekom. Z njo. In morda se takrat ne rodi vprašanje, temveč samo odgovor.

Želim si vedeti, a ne vem, če si isto želi tudi moje srce.
Želim si, da bi bila moj jok in objem njen odgovor.

Denis Kotnik