Velik stric,
oblak možic,
se po nebu vozi,
je že dolgo brez plenic,
ko veter ga pokliče,
takoj odzove se na klic.
Se dviguje, spušča,
čisto tiho
brez vsakršnega trušča.
Vrhove pokriva,
okrog vije
se njegova griva,
malo bela,
malo siva,
nikoli ista,
pojava je igriva.
bravo Salke,
tvoje pesmi za otroke so čudovite
ta tudi, kot bi sede na oblaku človek jadral, jadral ...
Hvala Triglav, ko se približam otroški domišljiji, zna kaj nastati dobrega, čeprav človek težko sebe oceni.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!