Danes je padel čudovit dež
Bil je nežen in blag
Skozi mojo dušo drsel je
In padel tiho na tlak.

Nežne bisere je pretakal
Čez zelene veje poletja
Usta suha je namočil
Kamna, zemlje, trave in cvetja.

Čez polje razpredel meglice čarobne
Čez nebo oblake turobne
Sredi jase čakam vile gozdne
Da preženejo misli tesnobne.

Z njimi zaplešem bosih nog
Z njimi sem spet kot otrok
Z njimi brez strahu in poln hrepenenja
Danes je padel čudovit dež.

Miroslav Tičar