Prizmat iz Niča
Glej, tvoja mrtva pesem nemo blodi,
saj se v črnini nič ne vidi;
v temoti mali strti
stavek brodi,
prelazi so zaprti ...
Ne dihaj drugih strupa, pridi,
pod roko vzemi noč, ki s tabo hodi.
Kaj je, Iskalec, ta brlog ostudni?
Si že umrl v plesnivi luknji?
Okoli tebe črvi
nadebudni.
Ne boš več tisti prvi,
ki v zatakmašni črni suknji
razvlači gnev po blatni grudi trudni.
Zdaj tu stojiš in Nič te v prsi zbada.
Izpraznjene oči, brez diha,
pod veke dolga, slepa
slutnja pada.
Vsi zlogi - apna kepa,
izpraznjen veter v gube piha.
In jaz? Sem tu, objela bi te rada.
Lidija, ni kaj, pesem, ki navdahne in te prevzame ... Kot lik svetal v tisti daljni zori, vstane, zaživi, prijetna misel: Lili Novy ...
Lp, Sašo
Sašo, ravno sem jo imel odprto pol ure nazaj...
Umor - L. Novy
"Greš -- ?" se je boječe vanj zazrla.
"Grem!" je rekel. "Tja, kjer tebe ni!"
In bilo je, kot da je umrla,
da je tu, a še živi.
Dihala je še in še trpela,
tuja sama sebi, tuja vsem.
Eno le je v sebi še imela,
tisti zadnji, kruti: "Grem!"
Lidija lepo.
Lidija, vse več nas je, ki vemo, kako bogat trojni prizmat beremo. Čestitke k Prizmatu iz Niča, k skrivnosti pesmi in umestitvi tako izjemnega besedila v natančno določeno formo. Res je izjemen. Upam, da mi ne boš zamerila dobronamerne opombe. V drugem delu si spregledala, da ima peti verz le pet namesto sedem zlogov /"Ne boš več prvi,"/.
Lp, koni
urednica
Poslano:
29. 04. 2017 ob 07:26
Spremenjeno:
29. 04. 2017 ob 16:20
Zamerila? Koni, nasprotno, hvaležna sem ti, saj sama redko berem za sabo ... Hvala!
Popravljeno!
Lp, lidija
Čestitke in prisrčen pozdrav!
koni
Če preberem takle prizmat, ki ima vsebino in formo in vse ... ne morem drugega, kot da čestitam - všeč mi je, ker na nek način ohranjaš vsebino (nič in take skrivnosti :) ne glede na obliko pesmi,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 28. 04. 2017 ob 15:53
- Prebrano 820 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 404.97
- Število ocen: 19