kupuješ vedno iste roke.

samo pohodiš jih in že so tvoje.

znova in znova. razbite črne in

molčeče okončine. hočeš roke

z barvo ki odpada. z lakom ki lušči

praznino. s hrustljavo skorjo ki                                       

zaškripa pod zobmi in prosi. brcaj

teptaj preklinjaj. ampak ne mene

dragi. ne mene. ne dotikaj se mojih rok.

ne oglašaj se šumeče kot prazna guma

ki drsi po zadnji plati. ne išči svojih

dotikov ki si jih zataknil med prvo

in zadnjo uro. ne moreš mi več šteti

besed. preveč jih je in vse so moje.

zaprla sem te ven in zaklenila.

čista okna me vračajo v daljave.

v čolnu zrak in mirno morje.

v čolnu jaz in moje pesmi.

skalpirala bom to deževje in ti

ne boš več las na mokrem licu.

Vesna Šare