Kje rastejo prebliski,
ki delajo me živo,
kje knjiženi so tiski,
za moje vere čtivo?

Kdaj nore se ideje
prežarčijo v ero,
kje kršene so meje
zaprle pot v sfero?

Kdo roka je pravice,
ki svoj prav narekuje,
kdo srca mi resnice
spet vztrajno zaničuje?

Kaj pravljica je zate
z gradovi brez oblakov,
kje obiščem škrate
in najdem moč silakov?

Nastavim drugo lice,
zaprem usta hudobe,
kot stekle so lisice
ubile žar svobode.

Martina P