ko vdihneš belo jablano
do dna
ko vdihneš vrelo zarjo
se zazreš v trave
v hladne kaplje
bos
iskre lun posrkaš
skozi slamico
kakor esence
sladkih rož
ko razpenjaš jadra
nad gorami
z zrklom kragulja na čelu
in z darom slepca
gledaš pod pokrove
takrat
zrahljaš okove in
poslušaš pesem
odprtih oken
všeč, všeč :)
....in odpreš okna pesmi
lp
i.
vedno znova vdihavam tvoje jablane
lepo
ja hvala...Irena in triglav...
lp, P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!