
v njej je ogenj tisočerih zmajev
v očeh ji gori plamen divjaške apokalipse.
amazonka je
ki ščiti mojo gumijasto hrbtenico,
njeni gibi so elastični
njena tehnika brezhibna.
okus ima po spenjenem šampanjcu
v glavo buta kot halucinogen
tla maje pod nogami
z besedami razredčenimi z absintom.
dvesto dni je izvajala ritual treznjenja
praznila je kozarce alkohola da
se ne bi zastrupil.
omrtvila je svoje čute ker
je želela okusiti moj razum
a ko je pogoltnila globino ki se je
skrivala v meni
se je utopila v plitki luži.
Napisan v mislih na pomladno himno, ki sm jo spacal enkrat lani.
Hvala obema. Ena redkih stvari, ki jo kdaj pa kdaj opišem/napišem, pa o njej cel čas razmišljam. Lepo, da zadane prave note ... Hvala.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!